6 ali 100 sladkih?

Pa je za nami, najslajši dan v letu, no vsaj za nas, ki smo bili tam. Zbirat smo se začeli nekje okrog 9 ure, sami večinoma znani obrazi, same legende tekaškega foruma, nekateri smo zraven že vsa tri leta in ni mi žal, da se vsako leto vrnem. Na začetku me je tudi nekoliko presenetilo sporočilo, ki sem ga dobil, bilo je ta pravo, hvala.



Kmalu je bil čas, da se podamo na šest urno norenje, v krogih, po Sladkem vrhu.



v Kaj se podajamo smo načeloma vedeli že ob sami prijavi, seveda pa so nekatere še bolj prepričale mize, ki so se kar šibile od dobrot domačih ali ne domačih, glavno je bilo, da vsebujejo zadostno količino "cukra".




Pa še malo pod drugim kotom:



Sprva sicer nekoliko oblačno vreme se je kasneje prelevilo v prelep sončen dan, ja vreme je kljub dokaj nizkim temperaturam zdržalo, slednje so mi sicer povzročale kar precej težav, kar je občutil marsikdo, ki mi je med tekom stisnil roko.



Drugače pa je bil sam tek bolj kot borba z glavo in telesom, ki sta zdaj že tako ali tako navajena vsega najhujšega, spet borba z želodcem. Krči so se začeli že tam nekje po 15 krogu ko sem spil testno energijsko pijačo, ki nam je bila na voljo. Od takrat naprej pa je šlo kot po vlaku smrti malo gor malo dol. Družbo mi je prvo polovico delal Vencelj s katerim sva kot sem do sedaj že večkrat omenil na takih prireditvah pač nerazdružljiva, žal pa je takrat odnehal in sem moral nadaljevati sam s svojim norenjem, verjetno je bil hud ker sem mu večkrat kako zapel :))). No zaradi krčev nisem polagal tolko pozornosti kolko energije vnašam v telo zato mi je začelo tam po 55 krogu kar hudo primanjkovat moči, odločil sem se da malo počijem, vzamem malo kemije in pa seveda pojem nekaj ker mi je kar fajn krulilo po želodcu. Z novo energijo sem spet dobesedno "žgal" naprej in počasi nabiral nove kroge, utrujenost je začela sekati v noge tam okrog 62 kroga, ko sem si začel govorit, da le še tri odtečem pa imam več kot dovolj za danes. V tistem pa me je prehitel zajc in mi dejal, da sem tretji in naj še malo stisnem, ker je bil zasledovalec le kakšen krog za mano. No razlog je bil dovolj očiten, da sem stisnil zobe in tekel še naprej dokler me pač ne ustavijo v štartno ciljnem prostoru, sicer pa se zadnje 4 kroge tako ali tako ne spomnim več.

No po dobrih šestih urah pa je bilo končno vsega konec, takega prihoda v cilj še ne pomnim, zadnjih tristo metrov, kot imam v navadi, je sledil ciljni šprint, pač žgeš kolko se da, navijanje in vzpodbujanje ter seveda kasneje čestitke pa so bile nepopisne.

Končni rezultat? 3. mesto absolutno, ena plaketa več, in pa nasmeh na licu sta povedala svoje. Najbolj pa me je presenetilo to, da smo "mladi" ultraši ugnali vse ta stare in izkušene mačke, no mogoče je pa čas, da začnemo mi z bojem, ki so ga oni "bili" do sedaj in da ohranimo ugled in spoštovanje TF, doma in na tujem.

Za konec čestitke in zahvala vsem , ki ste bili tam, ki ste navijali, če bi omenil vsakega verjetno ne bi tako hitro prišli do konca. Hvala predvsem Patriciji, Venclju, Tatjani in pa Boštiju za vzpodbudne besede in pa misli, Urški za preživelo "mučenje" ter seveda družini Koražija, brez katere tega in takega dneva ne bi bilo, kapo dol! Se vidimo drugo leto!

Za konec pa še hvala za prečudovite fotke Maksimiljanu, sicer pa same povedo več...